Celje · Umetniška četrt

Naša zgodba

»Ne samo lokal. Kraj srečevanj, zgodb, kulture in prijateljev. TamKoUčiri – zgodba se nadaljuje.«

Vsako mesto ima svoje trge, ulice in stavbe. Le redka pa imajo kotiček, ki ni samo lokal, ampak postane del mestne zgodbe. TamKoUčiri je eden takšnih krajev.

Skrit v objemu celjske Umetniške četrti, med starimi zidovi nekdanjega Friderikovega atrija, je pred leti nastal prostor, ki ni sledil pravilom sodobnega gostinstva. Ni bil ustvarjen zato, da bi bil največji, najglasnejši ali najbolj moden. Nastal je zato, da bi ljudje nekam pripadali.

Poglej program Galerija

Obokana klet TamKoUčiri s toplo svetlobo

Sedežni kotiček v notranjosti TamKoUčiri

Notranjost TamKoUčiri s šankom in toplo svetlobo

Neonski napis Krčma TamKoUčiri – Odprto vsak dan

Kako se je začelo

Ko se je pred več kot petnajstimi leti ponudila priložnost za ureditev krčme v srcu nastajajoče Umetniške četrti, jo je Andrej Vovk – Vuki zgrabil z obema rokama. Skupaj s partnerko Polono Cvetrežnik sta ustvarila prostor, ki je skozi leta postal dnevna soba številnih Celjanov, umetnikov, glasbenikov, ustvarjalcev ter prijateljev in popotnikov.

Ime TamKoUčiri, ki ga je prispevala svetovno znana ilustratorka in pisateljica Lila Prap, ni bilo naključje. Bilo je drugačno. Malo nagajivo. Malo skrivnostno. Točno takšna, kot je bila in ostala krčma sama.

Skozi leta je TamKoUčiri postal eden redkih prostorov v mestu, kjer se kultura ni dogajala zaradi programa, temveč zaradi ljudi. Tu so se srečevali slikarji, fotografi, glasbeniki, pesniki, igralci, študenti, profesorji in mimoidoči. Tu so nastajale ideje, sklepala so se prijateljstva, razvijale so se razprave in včasih tudi kakšna dobra neumnost.

Ob sobotnih jutrih je Polona pripravljala znamenite zajtrke, zaradi katerih so gostje prihajali že navsezgodaj. Ob večerih so prostor napolnili koncerti, gledališke predstave, literarni večeri, potopisna predavanja, delavnice in nešteto zgodb. Ob praznikih so se vrstila Martinovanja, Pustovanja, Prešernovanja in legendarni tematski večeri, ki so vedno znova dokazovali, kako lahko majhen prostor postane srce velike skupnosti.

Grafitni prehod v Umetniški četrti pred TamKoUčiri

Obokan prehod s poslikavo do atrija TamKoUčiri

Poseben čar TamKoUčiri nikoli ni bil samo v dogodkih. Bil je v občutku — da si dobrodošel, da lahko prideš sam in nikoli ne ostaneš sam.

»Kot da bi prišel domov.«

Detajl notranjosti TamKoUčiri z belo lanterno

Obokan prehod v atrij TamKoUčiri z lanternami

Novo poglavje

Ko sta se Vuki in Polona odločila, da je čas za novo poglavje, je TamKoUčiri našel nekoga, ki ni videl samo lokala, ampak je razumel njegovo dušo.

Gabi Zima je po zaključeni likovni gimnaziji v Celju svojo pot našla v gostinstvu. Devet let dela med ljudmi, za točilnim pultom in med organizacijo dogodkov ji je prineslo izkušnje, ki jih ni mogoče pridobiti iz knjig. A šele ob srečanju s TamKoUčiri se je vse povezalo v celoto — umetnost, kultura, ljudje in gostinstvo, kot bi se vsi deli sestavljanke nenadoma postavili na pravo mesto.

Gostinska tradicija v družini Zima sega mnogo dlje od zadnjih nekaj let. Njene korenine segajo vse do konca 19. stoletja, ko je Gabijin prapraded Anton Kržišnik v majhni vasici pod Stolom v Žirovnici odprl gostilno Mulej. Domačini so jo zaradi njegove postave in vedrega značaja kmalu preimenovali v gostilno Trebušnik.

Žirovnica in okoliške vasi pod Stolom veljajo za eno najpomembnejših zibelk slovenske kulture. Tu so živeli in ustvarjali France Prešeren, Matija Čop, Fran Saleški Finžgar, Janez Jalen in prvi čebelarski učitelj na svetu Anton Janša. Pravijo, da sta Finžgar in Jalen rada zahajala prav v Trebušnikovo gostilno, kjer so se ob hrani, pijači in družbi rojevale zgodbe, razprave in ideje.

Ko je Gabi prevzela TamKoUčiri, se je na nenavaden način sklenil krog. Kot da bi se po več kot stoletju del tradicije izpod Stola preselil v srce Savinjske. No, pa naj potem še kdo reče, da se talenti, vrednote in ljubezen do ljudi ne prenašajo iz roda v rod.

15+

let zgodb in dogodkov

1000+

večerov glasbe in kulture

mest na kletnem odru